Sodobna revolucija

V zgodovini Slovenceljni nismo nikoli posebej radi maširali po ulicah, razbijali avtomobile in metali ogenj v kante za smeti. Vsaj ne v tako velikem številu, da bi si kdo takšen dogodek zapomnil in po njem posnel dokumentarec. Razbijanje in utiranje poti naprej smo prepustili drugim narodom, ki so te reči opravljali z navdihom. Francozom smo pustili, da so se ukvarjali z revolucijami in pred zmago smo se jim priključili tudi mi. Nemci so v svojih temnih časih hodili po vsej Evropi in širše ter za sabo puščali vse požgano in prazno. Ko so nam vzeli vse, so naši dedje vzeli po vzoru podobnih narodov v roke puške.
Revolucije in vojne so nastale zaradi želje spremeniti prihodnost, ki bi morala biti po prepričanju revolucionarjev in voditeljev bolj naklonjena njim. Izzidi teh pohodov in vojn so bili navadno katrastofalni, vseeno pa so, gledano iz široke perspektive, pustili vtis. Spremembo. Za nekatere na boljše, za druge pa na slabše..

Danes se zdi, da je prav zadovoljnih ljudi res malo. Celo povprečno zadovoljni se na trenutke vprašamo, če je prav, da smo zadovoljni v časih, ko je zadovoljnih ljudi vse manj. In kot se spodobi za Slovence, se v takšnih trenutkih zapiramo pred drugimi. Postajamo otopeli in patetični. Ne pomislimo na protest. Na vstajo. Rajši se ukvarjamo kako preživeti naslednji dan tako, da sosed ne bo opazil naše stiske. Da bomo navzven videti isti, če ne še boljši, kot smo bili včeraj, ko smo še imeli vse tisto, kar so nam danes vzeli.

Revolucije so načeloma fajn, ker prinesejo spremembe. Kot vse stvari se tudi revolucije skozi čas spreminjajo in postajajo bolj sofisticirane. Včasih molotovka, danes... ?! Danes ni potrebno iti na ulice z napisi in piščalkami! Danes bi bilo potrebno ne iti v trgovino. Prenehati plačevati položnice. Se zadovoljiti z minimalnim. Ne menjati avta na vsakih nekaj let. Jesti zelenjavo iz vrta, pa če to pomeni vsak dan poletja jesti paradižnikovo solato. Potrebno bi se bilo ustaviti! Premisliti. In začeti znova. Boljše.