Spletni Lidl zaostaja

Lidl se očitno požvižga na gregorijanski, julijanski ter kitajski koledar. Požvižga se na očitno dejstvo vseh teh koledarjev. Namreč, da se številka dneva spremeni po tem, ko se na nebu zamenjata sonce in luna.

Lidlu se je ustavil čas. Spletni čas! Kateri naj bi tekel še hitreje od klasičnega.

Še en dokaz, da ne mislijo resno nastopiti na spletu. Podobno kot Hofer. Nekaj imajo, vendar ne vedo zakaj.

Danes smo 30.3, na spletnem mestu pa še vedno največji del zaslona zavzema animacija, ki nas vabi na otvoritev, ki se je zgodila včeraj. Super! Če je tudi sadje tako sveže, kot so sveže spletne strani in vsebina na njih, potem se bo marsikdo še zastrupil.

Slovenci v očeh Hrvatov

Zgodbe o sosedih so največkrat skregane. Tako kot so skregani sosedje. Zato narodi z večjim naborom kletvic lažje opišejo svoja čustva. Svoj gnev. Zato narodi z manj kletvicami menijo, da jih narodi z več kletvicami sovražijo bolj kot oni njih. Kar naredi narod z manj kletvicami še bolj besen. Tako zelo besen, da prično uporabljati kletvice naroda z več kletvicami. Potem se boj lahko prične.



Da so lahko zgodbe o sosedih tudi bolj prijazne in smešne je poskrbela oglaševalska agencija. Ki nas opiše kot smučarske Janeze. Nerodne in smešne. Naše sosede pa kot metropolitane. Lepe in počesane. Urejene. Vendar ni razvidno, kdo pade na koga. Smučarski Janez na wanabe Severino ali wanabe Severina na Smučarskega Janeza. Ali pa le na pivo?

Levici je uspelo s čakanjem

Postavljen sem pred hudo moralno dilemo. Naj verjamem mami, ki me še vedno rada opomni, da se s čakanjem nikamor ne pride? Ker g. Pahor in njegova stranka dokazujeta nasprotno. Da se z dovolj vztrajnim čakanjem ratingi lahko dvignejo.

Huda moralna dilema postane še hujša moralna dilema, ko se spomnim besed matere - da nobena ne bo kar sama potrkala na moja vrata. Ker g. Pahor in njegova stranka dokazujeta nasprostno. Da se z dovolj vztrajnim čakanjem doseže tudi to, da ti pričnejo trkati na vrata.

Da je na levici res kriza priča prav vzpon najbolj leve stranke. Stranki so se ratingi povečali. Ne zaradi dobrega dela, ne zaradi dobrega programa, ne zaradi spremenjenega logotipa, ne zaradi nove pričeske g. Pahorja. Ratingi so se ji povečali, ker je uspela dovolj dolgo zdržati v statusu quo. Tako dolgo, da se je uspelo vsem drugim prej skregati.

Zato predlagam, da stranka na naslednjem kongresu sprejme samo en člen:"Smo stranka z nadaljšim časom nedelovanja. Nedelovanje ne prinaša težav. Ker ni nobenih težav, se v stranki ne kregamo. Zato obstajamo in eksistiramo dlje od drugih. Kar nam prinaša uspehe. Na dolgi rok."

Neka drugi rade za nas.

Izbor trgovca in kupca leta 2007

Reklame delujejo. Zato jih je vedno več. Zato smo vedno bolj zavedeni. Zato ker nas silijo verjeti v nekaj, kar bi si želeli verjeti in imeti. Zato se je bilo za izbiro naj kupca in naj trgovca dvigniti nad jumbo plakate, WC reklame, radijske oglase ter fluroscentne reklamne napise. Potreben je bil premislek, predno je akademija Črnega Petra podelila "laskava" naziva naj trgovca in naj kupca.

Črni Peter podeljuje naziv trgovca leta podjetju ROTIS
Marketinške sposobnosti podjetja, ki zaposluje skoraj 100 ljudi, so vredne občudovanja. Uspeli so preprodati tujo vojaško opremo navkljub močnemu slovenskemu podjetju, ki se prav s taistimi produkti želi strateško umestiti na zemljevid svetovnih orožarskih podjetij. Uspeli so prodati skoraj 2 osemkolesnika na zaposlenega, čeprav se je šele po podpisu izkazalo, da je bilo nekaj izmed njih v bistvu čisto neopremljenih. Uspeli so prepričati kupca, da bodo postavili proizvodnjo v Sloveniji, čeprav so še v času podpisa pogodbe iskali strateškega partnerja. Uspeli so prepričati kupca, da jim je verjel na besedo.

Črni Peter podeljuje naziv kupca leta g. Karlu Erjavcu
G. Karel Erjavec je zaposlen na ministrstvu za obrambo. Njegovo delo je hvaležno. Letno mora zapraviti za 2% BDP evrov. Sicer se mu lahko stolček zatrese. Zato g. Erjavec troši. Ker sicer nam lahko NATO zažuga, da premalo zapravljamo. Zato g. Erjavec kupuje stvari za katere v bistvu ne ve, kako, kdaj in kje jih uporabiti. Kupuje v naprej. Kupuje zato, da se vidi. Kupuje na veliko. Ker skrbi za ugled in prestiž rad nakupuje v tujini.

Konec smučarkse sezone

Mogoče niste opazili, da se je smučarija to sezono sploh dogajala. Ker sicer bi ob sobotah in nedeljah otroci otroško preklinjali zaradi prehitrega začetka Živ-Žava. Ker sicer bi v soboto dopoldan vsi buljili v zaslone, mame pa bi tempirale kosilo za premor med tekoma.

"Ko gre slabo, gre res slabo, hudič ima mlade."
Komentator Urban Lavrenčič, na TVS, o slovenskih smučarjih.

Ena redkih novic o smučariji je bil megakoncert organiziran v Kranjski gori. Ter slalom zvezd, ki prejemajo pokojnino ali direktorske plače. Torej lahko štejemo za smučarski dogodek te sezone nastop Siddharte ter Nejše?

Koga je nategnil Jonas?

"V Milijonarju sem 'lep, pameten, privlačen, prijazen'. To pomeni, da sem jih dobro nategnil."
Voditelj Jonas Žnidaršič, v Jani, o televizijskem nategu.

Stara mama ga ima rada. Pravi, da je še vedno lep. In da je pameten, ker pozna odgovore na vsa vprašanja v Milijonarju. Pa tudi prijazen je, ker pomaga tekmovalcem. Koga je torej Jonas nategnil z zgornjo izjavo?

Zbudi me v študentsko mesto

Lahko o Celju, kot o študentskem mestu, govorimo v imenovalniku - "JE študensko mesto?" Ali je bolj primeren rodilnik? "NI študenskega mesta." Bi moral župan in mestni svet večkrat uporabiti dajalnik? "DAM študenskemu mestu." Bi se šele takrat lahko meščani strinjali s tožilnikom? "VIDIM študensko mesto." Bi bilo to dovolj, da vi se študentje pričeli zbirati "PRI študentskem mestu" ter živeti "S študentskim mestom"?

V bistvu je težko najti pravo definicijo študentskega mesta. Pri tem nam na žalost ne pomaga Google, niti Najdi.si. Kar pomeni, da si je potrebno definicijo izmisliti. Jo narediti in zapisati.

Kako se neštudentska mesta razlikujejo od študentskih? Verjetno je največja razlika v dogajanju med delavniki. V Ljubljani smo vedno vedeli kam iti ob torkih. Srede so bile zasedene z zabavami. Četrtki pa so se dogajali po standardnem urniku. Kra-Kra ter kasneje K4. Kaj če pravzaprav dogajanje med tednom loči navadno, zaspano ter nezanimivo mesto od študenskega z zabavami prepletenega mesta? Kaj če prav medtedenske zabave definirajo študensko mesto?

Današnji, sicer zelo upeli poskus prebuditve dogajanja v Celju, s koncertom kvinteta Mi2, je morebiti začetek poti do naziva "študenstko mesto". Navkljub visoki ceni vstopnine, ki bi zadostovala za nakup dveh njihovih zgoščenk, je bila v dvorani Tuš Bowling gneča. Mladih teles. S flašami v rokah in z vonjem po travi.

"Kaselc" presenečenje

Priznajmo si. Reklamni material, ki prihaja vedno ob istih dnevih in v vedno istih formah je dolgočasen. Ne preseneča. Ne vzburja. Ne prebudi domšljije. Kvečjemu povzroči kakšno vprašanje o potrebnosti ter smiselnosti. Z njim nimajo užitka ne marketingarji, ne oblikovalci, ne poštarji. Niti končni bralci (potrošniki) ne vzdihujejo... Pač so, ker morajo biti. Zaradi tega, ker isto počno v tujini. Zaradi tega, ker isto počne konkurenca.



Zato sem bil toliko bolj presenečen, ko sem dobil domov reklamni izdelek trgovine Wenice, ki je kreativen. Ki me je šokiral. Ki me je presenetil. Ki je estetski. Ki je drugačen od potiskanega papirja. Čestitam drznemu nastopu male trgovinice ter kreativnosti oblikovalcev.

Mesto Slovenija za kulturno prestolnico Evrope

Slovenija je ravno dovolj veliko mesto, da lahko postane kulturna prestolnica Evrope. Mesto Slovenija ima dovolj prebivalstva, da se lahko primerja s preteklimi prestolnicami. Mesto Slovenija se lahko gre visoko kulturo, saj ima dovolj veliko oper, baletov in dram. Gledališč in filharmonij. Mesto Slovenija lahko gosti večje koncerte in razstave. Mesto Slovenija ima dovolj mestnih središč, primernih za ulični performans.

Namesto skupnega nastopa slovenskih mest so se na razpis prijavila slovenska minimesta. Kako tipično! Brez infrastrukture, brez namestitvenih mest. Z nekaj zgodovine in brez kontinuitete kulturnega programa. Pozdraviti velja le skupen nastop mest združenih okoli Maribora (Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec in Velenje).

Mesto Slovenija bi lahko na skrajnem severu ponudilo pristno slovensko zabavo. V mestni četrti "Maribor" bi lahko turisti spoznali tipično slovenske izvajalce. Harmoniko ter narodno zabavno glasbo. Čez poletje bi se dogajali koncerti na Lentu. Gledališče ter drama bi gostila različne predstave iz tujine. Najuspešnejše predstave posameznih evropskih držav. V naslednji mestni četrti "Celju" bi bilo prizorišče pop/rock dogodkov. S programi v lokalih, v mestnem jedru, dvoranah ter s koncerti na stadionu. Mestna četrt "Ljubljana" bi gostila kulturne dogodke na najvišji umetniški ravni, saj ima za to edina že razvito infrastrukturo. Performansi, likovna umetnost, kiparstvo ter druga vizualna in multimedijska dela bi lahko bila razstavljena v okviru fantastičnega morkega vzdušja v mestni četrti "Koper". Razdalje med omenjenimi deli mesta so v svetovnem merilu gledano izjemno majhne. Zanimivo je, da jih povezuje hitra cesta.

Je še čas za združen nastop?

Seznam kulturnih prestolnic Evrope:

1986	Florence	1,000,000
1987	Amsterdam	1,500,000
1988	Berlin	3,400,000
1989	Paris	2,500,000
1990	Glasgow	600,000
1991	Dublin	500,000
1992	Madrid	3,200,000
1993	Antwerp	500,000
1994	Lisbon	2,500,000
1995	Luxemburg	800,000
1996	Copenhagen	1,200,000
1997	Thessaloniki	2,300,000
1998	Stockholm	1,200,000
1999	Weimar	64,000
2000	Exception-more towns)	>10M
2001	Porto and Rotterdam	2,000,000
2002	Bruges and Salamanca	300,000
2003	Graz	250,000
2004	Lille and Genoa	800,000
2005	Cork	180,000
2006	Patras	160,000
2007	Luxembourg	460,000
2008	Liverpool	450,000

Bo Lidl odprl tudi spletna vrata?

Če med novice štejem dogodke, ki presenečajo, pomaknejo meje, šokirajo ali razveseljujejo, potem odprtje novih trgovskih verig v Sloveniji definitivno ne sodi v ta segment. Na tem področju nas težko presentijo, pomaknejo meje, šokirajo ali pretirano razveselijo.

Odprtje nove trgovske verige, kot je na primer Lidl, pomeni za nas potrošnike le še dodaten katalog v že tako polnih poštnih predalih. Nekaj padlih dreves. Z visokimi cenami ter privlačno ponudbo slovenskih izdelkov nas želi razveseliti Mercator. Z nizkimi cenami in dvomljivo ponudbo nas prepričuje Hardi (ps: še vedno brez spletne strani). Ostali so nekje vmes. Kamor se bo verjetno uvrstil tudi Lidl. Nekje med Sparom in Hoferjem.

Bo Lidl zato več stavil na splet? Spletno trgovino s prijazno ponudbo ter dostavo na dom? Glede na spletne strani matičnega podjeta močno dvomim. Še ena siva sredina.

90% odstopov Bodeja MIllerja

V: Kaj je po vaše glavni Millerjev problem pri slalomu?
O: Zima.
Robi Kristan, serviser smuči Bode Millerja, o težavi smučarja

Slovenija - moja dežela

Reklama je stara več kot desetletje, vendar se mi ob njej še vedno naježi koža. Slogan mi je všeč. Logotip tudi. Lipov list je sprejemljiv. V ospredju so ljudje in lepota Slovenije.

Reklamo bi bilo potrebno še enkrat objaviti. In to ne kar tako! V "prime-time" terminu. Med osrednjim Dnevnikom. Da razdraži zaspane Slovence.

"Odklenjena pička" v Katarini

Ujel sem zadnji del pogovorne oddaje Katarina. Kjer je bilo govora o traču. O meni skrajno nepoznani in neprivlačni temi.

Ampak sem pogledal do konca. Zaradi Bernarde Jeklin in Ane Jud. Ker nisem gledal leporečenja, ampak boj. Kaj boj. Vojno! Kri! Med staro mamo rumenega tiska in novo starleto, ki želi nekoč postati stara mama rumenega tiska.

V oddaji je Ana Jud povedala, da je Bernarda Jeklin rekla, da je Ana Jud zase rekla, da je odklenjena pička. In da jo bo zato tožila. Tako kot toži Dnevnik ter druge medijske ter glasbene posameznike. Za 50.000€. Po tožbi. In oči so ji zasijale...

Poglejte, spim tako z LDS-ovci kot z SDS-ovci. Ne delam strankarskih razlik.
Piska ANA JUD, v Žurnalu, o nadstrankarski intimi.

Še sreča, da sem prebral objavo glasbenika na njegovem blogu, še predno je Ana Jud zahtevala prepoved. Tako, da sem si lahko ustvaril svoje mnenje in se postavil na stran babice rumenega tiska. Ne daj se Jeklinova!

Spremenjen podnaslov in koncert Mi2

V podnaslovu so izpisani verzi skupine Mi2 iz komada Dobrodošli na dvor. Ker s tem nedvomno kršim kakšen člen zakona o avtorskih pravicah sem se dečkom iz Sotle zatožil kar sam.

In še mini promocija skupine Mi2 - V četrtek 15.3. se bo dogajal rok na Bowlingu v Celju.

Mercator zamenjal barvo

Biti sin grafičnega oblikovalca ter vnuk grafika ni lahko! Lahko te zmoti že reklamni material v poštnem nabiralniku. Da bi dan lahko resnično bil boljši in da svet ter Mercator definitivno ne drvita v pravo smer priča današnji reklamni časopis Mercatorja. Imenovan Vrtiljak.

Ki sem ga ob prvem pogledu zamenjal za Tuševega. Ki sem ga ob drugem pogledu zamenjal za Tuševega. Ob katerem sem se celo še na WC školjki vprašal:"Kaj pa imajo ugodnega pri Tušu?" Dokler nisem obrnil lista papirja in je zasijalo preveč rdečega za tušev katalog. Dokler nisem obrnil lista nazaj na prvo stran in na robu zapazil rdeč znak.

Je rdeča res tako nepopularna, da je ne želi uporabljati niti Mercator? Da je kadrovski vrtiljak spremenil tudi zaščitno barvo podjetja? Se Tuš in Mercator združujeta, kopujeta?

Verjetno gre le za floskulo oblikovalcev, marketingarjev ter managementa. Vem, da jim moj oče in stari oče tega ne bi kar tako spregledala. Tudi jaz jim ne! En teden shopresta.