Cerkev zavetje za ... vernike? Nehajte no!

Pristni človek je v zgodovini večkrat naredil neumnost ali izrekel besede, ki jih je okolica označila za neumne in človeka nevredne. Takrat se je pristni človek najprej zamislil nad sabo in svojimi dejanji oz. besedami. Največkrat se je skesano opravičil, včasih pa, ko niti opravičilo ni zaleglo, sam zatekel v črno luknjo in se tam sramoval samega sebe. To so bili časi.

Dandanes je vlogo črne luknje očitno prevzela Cerkev. Vse pogosteje najdejo v njej zavetje ljudje, ki jih ne moremo več označiti kot pristne. Ker ne premorejo moralnega momenta preko katerega bi še enkrat ocenili svoja dejanja ali izrečene besede. Ljudje, ki se ne opravičujejo in kateri še vedno lahko pogledajo v kamero ali v oči otroka.

Vatikanski führer Benedikt XVI si znova zatiska oči pred svojimi člani društva. Kateri pred televizijskimi kamerami razlagajo, kako se holokavst ni zgodil ter prepričujejo gledalce, med katerimi so mnogi izgubili družinske člane med 'prhanjem' v kocentracijskih taboriščih, da se to ni dogajalo. Da se to ni zgodilo! Da se ni zgodilo tisto, kar so prav tako posnele kamere.

Kako enostavna je resnica v tem primeru.

---

Danes sem prebral, da se je pod težo obtožb škof Richard Williamson vendarle opravičil. Je opravičilo razumeti kot dejanje pritiska ali dejanje premisleka? Kakorkoli - na njegove težke besede se führer Benedikt XVI ni odzval. Toda... Ali ni bil prav on nekoč član Hitlerjeve mladine?

Zunanji blišč v zlati barvi skriva pod površjem veliko črnega.