Nedeljske neoddaje

Ni več Maria, ni več Jurija, ni več Lada (ali Ladota :).
Ni več oddaje "Spet doma". Ni več oddaje "A si ti tud not padu".

Razmere v družbi očitno ne ustrezajo nedeljskim oddajam.
Zmanjkuje družin? Nam ni več do smeha?
Ali zmanjkuje denarja in s tem oglaševalcev?

Verjetno bo slednje. Recesija!

Mala ali velika Evropa?

Amerika ima vojsko in je zaradi tega velika.
Bližnji vzhod ima nafto in je zaradi tega velik.
Kitajska ima ogromen trg in je zaradi tega velika.
Japonska ima tehologijo in je zaradi tega velika.

Kje je Evropa?!
Je Evropa velika zaradi birokracije? Zaradi demagoških voditeljev? Ne verjamem, to ne more biti! Je arhitektura? So to velika zgodovinska imena? Morebiti. Vendar so za to krivi ljudje izpred 500 let.

Nimam odgovora.

Embalaža se menja, vsebina ostaja

Menja se oblika flaške, menja se oblika nalepke, menjam se jaz.
Vsebino lahko komentirajo konzumerji ;)

Dobro jutro, Celje

by Juša

Šokantna primerjava cen Mercator : Lidl

Šokantno!

Črni Peter je do zadnjih podražitev bil zvest Mercatorju. Lepo zložene police, veliko slovenskih izdelkov, prijazne prodajalke, samodejne blagajne tik-tak, organizacija družabnih prireditev znotraj centra so razlogi zaradi česar je Črni Peter zavestno plačeval nekaj več za izdelke. Brez dvoma v kvaliteto.

Ob govoricah znancev, da so nakupi v Lidlu občutno cenejši se je Črni Peter odločil napraviti poskus. Nakup sobotnih trgovskih izdelkov je opravil v Lidlu, nato pa cene primerjal s tistimi v Mercatorjevi spletni trgovini in prišel do šokantne razlike - Mercatorjevi izdelki so v primerjavi s primerljivimi izdelki v Lidlu dražji za 50%.

Mercatorjevi izdelki so nedvomno lepše zloženi na policah, podjetje pa je bolj družbeno odgovorno. Nedvomno je zaupanje v Mercatorjeve izdelke večje kot v izdelke Lidla, čeravno miš med kumaricami ne vliva novega zaupanja v kvaliteto.

Toda, ali nismo včasih hodili čez mejo in tam kupovali izdelke prav pri Lidlu in potem doma govorili, da ima čokolada boljši okus in da se Lidlov riž ne razkuha tako hitro?

Črni Peter bo poslej razmislil o tem, kje bo kupoval. Kako kažejo vaši izračuni?

Imamo Slovenci dobro prebavo?

Javna razprava o lizbonski pogodbi v Sloveniji ni potrebna.

Utemeljitev Anžeta Logarja, direktorja Urada Vlade RS za komuniciranje je da "gre za 300 strani za povprečnega državljana neprebavljivega besedila..." O ratifikaciji lizbonske pogodbe se bodo na Irskem odločali na referendumu, morda tudi na Nizozemskem, Češkem, Portugalskem in Danskem. V Franciji se bo Sarkozy potrudil da do referenduma ne bi prišlo, pa ne ker bi ga skrbele prebavne motnje njegovih sodržavljanov, ampak iz strahu, da bi Francozi lizbonsko pogodbo prežvečili in izpljunili. Podobno bi se ob referendumu verjetno zgodilo tudi v Veliki Britaniji.

Mi bomo eno najpomembnejših evropskih listin ratificirali po hitrem postopku. Ker smo sposobni, ker smo zavedni državljani Evrope. In predvsem ker smo Slovenceljni!
(by Juša)

S čim se ukvarja Pivovarna Laško?

Po zasedbi Pivovarne Laško s strani brata bratovščine Šrot se mi ob pitju njihovega piva večkrat zastavi vprašanje o namenu in poslanstvu Pivovarne Laško. Naivno bi bilo misliti, da je njihova primarna dejavnost kakorkoli povezana z imenom podjetja. Naivno bi bilo misliti, da bodo predstavljali nove vrste piva in da bodo proizvodnjo ter prodajo širili na nove trge. Naivno bi bilo misliti, da bodo več denarja in pozornosti namenili promociji in kulturi pitja piva.

Svet stremi k temu, da se eno podjetje ukvarja z eno primarno dejavnostjo. Katera je torej primarna dejavnost Pivovarne Laško? Trgovina na drobno? Založništvo? Borzno posredništvo? Biti opozicija sedanji vladi?

Vsekakor ne nazdravljati z zelenim. Kako primitivno!

Socialne razprodaje - akcija na račun kvalitete

Po skomercializiranih praznikih prihajajo novi komercialni prazniki. Razprodaje. Navkljub igranju na socialno noto popustov in na pol zastonj artiklov privabljajo čedalje manj kupcev. V boljših časih socialkapitalizma so trgovci odpirali vrata minuto čez polnoč, kupci pa so vstajali sredi noči, da so lahko še pred pričetkom "šihta" nakupili vse bolj ali manj potrebne artikle. Zakaj letos ni takšne evforije?

Mar je razlog iskati v napačnih artiklih, ki se prodajajo na razprodajah? Smuči, bunde, krila, majčke in šali so artikli za katere velja, da lahko s starimi še vedno preživimo do naslednje razprodaje. Težje je s kruhom, mlekom in špageti brez katerih ne moremo. Ti pa niso na razprodajah. Prav nasprotno - so v redni prodaji in vsak mesec občutno dražji.

Mar je razlog iskati v otopelosti zaradi vsakodnevnih popustov in oglaševalskih akcij? Kdaj nazadnje ste kupili izdelek, ki ni bil iz kataloga, ni imel napisa najnižja cena, akcijska cena, najceneje, super popust, xxl popust. Smo zaradi teh nenehnih obstreljevanj socialnih popustov popolnoma otopeli? Ne cvikamo več na hude cene in različne reklamne reke? Vsak dan kopujem s popustom, zakaj bi čakal prav na razprodajo? Teden po njej bo razprodajni popust ali popust zaradi zamenjave prodajnega programa ali popust pred inventuro...

Od trgovcev smo zahtevali nizke cene. Dobili smo popuste na visoke cene ter čedalje slabšo kvaliteto izdelkov, ki jih kupujemo. Akcije na račun kvalitete.

Cerkev je dober biznis

Cerkveni nauk odreka nedolžnost celo novorojenčku in ga označuje za nosilca izvirnega greha, ki ga menda lahko očisti le zakrament svetega krsta. Pa smo spet pri kšeftu.
pesnica, pravljičarka ter kolumnistka Svetlana Makarovič v Mladini o kšeftu

Bojda ni nič nenavadnega, če se v cerkveni malhi znajde po nekaj 100 evrov. V časih posejanih s prazniki se znesek tudi podeseteri. V Sloveniji imamo trenutno okoli 800 duhovnikov in če predpostavimo, da jih ima maše samo polovica izmed njih ter da jih opravljajo 2x dnevno in da pri tem povprečno naberejo le 200€, potem pridemo do presenetljive mesečne številke.

400 župnikov * 2 maši/dan * 200€ = 160.000€ na dan, kar v enem mesecu pomeni skoraj pet milijon evrov. Ob tem velja omeniti, da župnik dela samo 2 uri na dan.

Vsaka izmed maš je zakupljena. Rezervirana za določena imena, ki jih župnik prebere. Vsako izgovorjeno ime in priimek stane darovalca 17€ in na eno mašo jih lahko župnik prebere tudi ducat. Če nadaljujemo z izračunom, da župniki pri vsaki maši preberejo 3 imena, pridemo do presenetljive mesečne številke.

400 župnikov * 2 maši/dan * 3 darovalci po 17€ = 40.800€ na dan, kar v enem mesecu pomeni skoraj 1.3 miliona evrov. Ob tem velja omeniti, da je potrebno ta znesek prišteti zgornjemu.

Dodatne storitve župnika in cerkve so pogrebi, krsti, sveta maziljenja, dohodki iz posestev in gozdov, dohodki iz lastništva podjetij, državne subvencije različnih ministrstev, poroke. Tu in tam župniki sprožijo tudi reklamno akcijo v kateri pozivajo vernike k večjim darovom.

Kapelski odbor Rakičan se je z g. župnikom Martinom Horvatom odločil obnoviti stopnice rakičanske kapele in urediti okolico vhoda v kapelo. V ta namen bo v Rakičanu darovanje. Vsaka družina ali posameznik bi naj daroval 20 EUR. Prvo darovanje bo v nedeljo, 13. maja, drugo pa v nedeljo, 2. junija. Vsakokrat lahko darujete torej 10 EUR. Svoj dar boste darovali v rakičanski kapeli po nedeljski sv. maši ali pa v soboškem župnišču. Če kdo ne more darovati 20 EUR, naj daruje toliko, kolikor je zmožen. V primeru, da zmore kdo darovati več, lahko tudi to stori. Bog plačaj za vsak vaš dar.

Dober biznis!

Živalski vrt na RTV SLO?

Vem, kako se svet vrti, zato sem volkove pričakoval in nisem jih pričakal kot ovčka, temveč kot delfin, ki se mu s hijenami ne ljubi igrati. Poleg tega nimam potrebe, da bi z levjo grivo opozarjal nase, saj mi širina in globina oceana pomenita več kot navidezen prestol živalskega vrta.
Odhajajoči voditelj oddaje NLP DEJAN PEVČEVIČ, v Novi, o medijski izpostavljenosti.

Sodeč po izjavi slabega voditelja in dobrega amaterskega plesalca, boste starši poslej svoje otroke vodili v stavbo na Kolodvorsko, namesto v živalski vrt. Nikjer drugje namreč ni mogoče videti na enem mestu volka, ovčko, delfina, hijene in leva, katerih namen je delati dober program.

Novo leto, nov predsednik

Adijo predsednik.
Včasih malo čudnega obnašanja. Morebiti le zaradi tega, ker je bil svoboden.
Včasih malo čudnega pisanja. Morebiti le zaradi tega, ker je želel spremeniti svet, ki ga je soustvarjal.
Včasih malo čudnega govorenja. V kar ga je skoraj vedno prisilil Janša.