Po skomercializiranih praznikih prihajajo novi komercialni prazniki. Razprodaje. Navkljub igranju na socialno noto popustov in na pol zastonj artiklov privabljajo čedalje manj kupcev. V boljših časih socialkapitalizma so trgovci odpirali vrata minuto čez polnoč, kupci pa so vstajali sredi noči, da so lahko še pred pričetkom "šihta" nakupili vse bolj ali manj potrebne artikle. Zakaj letos ni takšne evforije?
Mar je razlog iskati v napačnih artiklih, ki se prodajajo na razprodajah? Smuči, bunde, krila, majčke in šali so artikli za katere velja, da lahko s starimi še vedno preživimo do naslednje razprodaje. Težje je s kruhom, mlekom in špageti brez katerih ne moremo. Ti pa niso na razprodajah. Prav nasprotno - so v redni prodaji in vsak mesec občutno dražji.
Mar je razlog iskati v otopelosti zaradi vsakodnevnih popustov in oglaševalskih akcij? Kdaj nazadnje ste kupili izdelek, ki ni bil iz kataloga, ni imel napisa najnižja cena, akcijska cena, najceneje, super popust, xxl popust. Smo zaradi teh nenehnih obstreljevanj socialnih popustov popolnoma otopeli? Ne cvikamo več na hude cene in različne reklamne reke? Vsak dan kopujem s popustom, zakaj bi čakal prav na razprodajo? Teden po njej bo razprodajni popust ali popust zaradi zamenjave prodajnega programa ali popust pred inventuro...
Od trgovcev smo zahtevali nizke cene. Dobili smo popuste na visoke cene ter čedalje slabšo kvaliteto izdelkov, ki jih kupujemo. Akcije na račun kvalitete.
Ni komentarjev:
Objavite komentar