Vaški omejenci

Lepa je Slovenija in radi jo imamo.
Tako zelo, da se počutimo, da nam drugega sploh ni potrebno spoznati. Tako zelo, da varujemo deželico in že na mejah odganjamo vse drugačne. Če se drugačnim le uspe penetrirati v notrajnjost pa jim začnemo lepiti nalepke. In če sploh, jim ponudimo službe na katerih se nabira prah, Slovenčki pa se jim na daleč izogibamo.
Čudno obnašanje, čudna barva kože, čudne obleke, čudne frizure, čudno telo. In že dedje so nas učili, da se je treba vsega čudnega izogibati. Da je najboljše in najbolj v redu tisto kar že poznamo in tisto kar ni čudno.
Lepa je Slovenija in radi jo imamo.
Nekje čudaki ne jedo govedine. Drugi čudaki imajo več žena. Določen del čudakov se niti ne oblači. Čudaki berejo in pišejo v drugačnih pisavah. Čudaki so tisti, ki živijo z naravo. Čudaki so tisti, ki nimajo kaj pojesti. Čudaki so tisti, ki ob kosilu pijejo mleko. Čudaki so tisti, ki nimajo službe. Čudaki so tisti, ki so veseli že zjutraj. Čudaki imajo čudne frizure. Čudaki poslušajo čudno glasbo. Čudaki ne hodijo k maši. Čudaki jedo korenček iz njive...
Kdo je potem normalen? Vaški omejenci imamo za normalne samo naše kolege. Vaške omejence. Na vse ostale gledamo z viška. Čudaki!