Klerikalni delavci v črnih oblekah imajo v teh dneh malo časa. Gužvo! Ni heca, ko nastopi najvišja sezona rimsko-katoliškega giganta. V igri je velik denar, zato je potrebno pred ljudi in jim ponavljati 2000 let stare stavke.
Ljudje z večjim ali manjšim zanimanjem poslušajo 2000 let stare nedokazane trditve. Nekateri jim verjamejo. Nekateri si želijo verjeti. Nekateri morajo priti tja zaradi sosedov. Določenemu delu je to edini družabni dogodek. Drugemu delu izgovor, da lahko vidijo lepo sosedo. Vsem pa je skupno, da v cerkveno denarnico vržejo kakšen evro ali dva. Kolikor pač lahko.
Čeprav za to rimsko-katoliški gigant ne izda računa, na katerem bi bil jasno razviden obračun davka.
Ko se vrata cerkve zapro in ko se tempo klerikalnim delavcem v črnem umiri se začne še eno obdobje čakanja na taisti dan, ko bodo spregovorjene taiste besede in ko bomo jedli taisto hrano.
Na tem mestu pa že lahko govorim o tradiciji. Z njo nimam nobenih težav, čeprav vem, da so jo ustvarili 2000 let stari stavki, ki se ponavljajo iz leta v leto.
Ni komentarjev:
Objavite komentar