Država je pripravljena na najhujše

Se še spominjate, kako so si posamezniki, pred vstopom v novo tisočletje, doma pripravljali zaloge vode in hrane? Bolj kot se je bližal milenium, več je bilo ekstremistov, paničarjev ter napihovalcev vsega slabega. Pojavljati so se začeli v udarnih terminih. Iz ekranov so svarili pred koncem sveta. Pred armagedonom. In potem so kazali svoje zaloge vode in hrane, ter nam flegmatikom poslali jasno sporočilo:"Pripravili smo se in umrli bomo skupaj z vami. Ampak bomo siti in ne bomo žejni." Tudi tako se jih je dalo razumeti.

(vir: rtvslo.si)

Danes, ko mediji govorijo o krizi, ni zelo drugače. Vendar ektremisti, paničarji in napihovalci vsega slabega niso navadni čudaki, ampak politiki. Pravijo, da so se pripravili na najhujše. Da ne bomo umrli lačni in žejni, ker so poskrbeli za dovolj skritih zalog. Da naj ne skrbimo!

Država je pripravljena na najhujše!

Pojma nimate, kako zelo sem sedaj pomirjen.

Spremenili bomo vse, da bo vse ostalo isto

Spremembe! Change!

Ko se zavemo resnosti položaja in se poleže prah okoli pojava imenovanega recesija, se prične retorika, ki jo je na eno samo besedo uspelo skrčiti prvemu črnemu predsedniku "pomembne" države. Katera mimogrede spominja na kurbo, kateri so stranke nekaj let plačevale pretirano ceno, sedaj pa stara in betežna prepričuje stranke, da je še zmeraj vredna pretirane cene.

Prosti trg, ki naj bi se sam uravnaval pod težo ponudb in povpraševanja, se je zvil pod težo prevelikih pričakovanj, s katerimi ni nič narobe, če so vsaj malo polarizirana. Tako pa so častilci turbo kapitalizma polagali svoje vrednostne papirje na tisti oltar, ki je v tistem trenutku obljubljal najvišje donose. Pojavili so se turbo bogovi in si izmišljali nove trge in nove finančne igrice. Turbo bogovi so tekmovali med sabo, da bi izgledali lepše. Boljše od drugih turbo bogov. Napovedovali so nebesa. Z višjimi donosi kot konkurenčni bogovi. Zgodilo se je, da so turbo bogovi tako dolgo obljubljali turbo donose, da so začeli tudi sami verjeti vanje. In tako dokončno izgubili stik z realnostjo.

Tako ne gre več naprej so ugotovili in sedaj prosijo predsednike držav, da naj jim pomagajo. Naj jim dajo denar, da bodo v svoja nebesa postavili nove rekvizite in z njimi pričeli privabljati iste naivneže. Naj jim država podari denar, da bodo lahko nadaljevali z istimi napakami. Isti princip, mogoče malo drugačne nianse.

Strinjam se z mnenjem g. Žižka, ki pravi, da se s kapitalizmom borimo za kapitalizem, ki dokazano ne deluje in da bo potrebno poiskati novo pot. Pravi, da ima Evropa edino priložnost, da najde svojo pot iz krize. Ali gledano drugače - edino priložnost, da zajebe edino priložnost.

Ha? Si upamo pomisliti, da bi res spremenili kaj v temeljih? Kaj tako pomembnega, kot so naše vrednote? Ali bomo samo ponavljali gesla, ki vključujejo besedo "spremembe" in upali, da bo spet tako kot je bilo? Res smo odgovorni za spremembe, vendar da jih uresničimo z dejanji in ne z neskončnim ponavljanjem besed. A ne g. predsednik vlade?

Moj mali vrtiček je premagal globalizacijo

Iz ozadja se krepi glas, ki pravi, da lahko pomagate domači ekonomiji s kupovanjem domačih izdelkov in s tem, da koristite storitve domačih ponudnikov. Celo v državi izumiteljici globalizacije in "vsega dobrega" državni aparat vzpodbuja zapravljanje za ameriške izdelke.

Malce nerodno je, ker ljudje ne vedo več, kaj sploh je ameriško podjetje in ameriški izdelek. Zaradi globalizacije so celo izdelki s slovnično pravilno angleščino izdelani nekje na drugem koncu sveta. Z nakupovanjem v Wal-Martu se financirajo kitajska podjetja, ki izdelke s pravilno angleščino proizvajajo. S trošenjem denarja za nafto se financirajo šejki, ki denar uporabljajo za asfaltiranje puščav. Z nakupom ameriške programske opreme se razveseljujejo indijske družine. Denar porabljen za nov avtomobil največkrat pristane v Nemčiji.

Ha? Kaj kupljenega v deželi "vsega dobrega" je sploh še narejenega v njej? Zahvaljujoč globalizaciji so gospodarsko najmočnejše države iz rok izpustile proizvodnjo. Prenehale so ustvarjati in to namesto njih sedaj počnejo drugi. Namesto s tekočimi trakovi so se tako ukvarjali s tekočimi računi, ki pa so v tej krizi obstali.

V zadnjem času je promet hrane med celinami upadel za 40 odstotkov. Mar to pomeni, da bomo namesto zlatih jabolk iz Portugalske prisiljeni jesti krastave bobovce? Namesto vina iz Čila piti domačo šmarnico? Namesto solate iz umetnih vrtov Nizozemske jedli regrat? Bomo namesto v trgovino odšli po zelenjavo na svoj vrt?

Bo kmalu zopet vse po starem? Kar ni nujno slabo... Ker se ne spomnim več, česa sem se v zadnjem času razveselil tako zelo, kot sem se v groznem socializmu razveselil uvožene kinderjajčke.

Izbira ni merilo sreče.

Pahorjeva rezerva

Pahorjeva odločitev, da za svojega svetovalca izbere g. Rupla, je povzročila nemalo kritičnih komentarjev in polemik.

Na izbiro lahko gledamo tudi drugače -za svojega svetovalca bi si lahko izbral Bajuka. V tem kontekstu Rupel ni tako zelo slaba izbira, mar ne?

Pahor: Rupel error

Poskušam razumeti.

Je Rupel politik, ki je bolj Pahorjevski od samega Pahorja? Ali pa je Rupel v svojem bistvu politični ateist? Lahko politični ateizem opraviči vijuganje in prehitevanje na politični avtocesti?

Je Rupel poosebljanje politike konsenza in iskanja dialogov? Bi lahko bil Rupel mentor Pahorjeve dogme, ki z bogatim besednim zakladom in brez zatikanja ponavlja všečne fraze? Ker se zaveda, da obstaja, dokler ga snemajo.

Kaj pa če je le posebnež? Eden iz družbe posebnežev prejšnje vlade? Kaj če dela družbo Vasku Simonitiju, ki je vodil kulturno ministrstvo brez osnove kulturnega bontona? Kaj če je večni minister brez vesti?

Ne vem. Rupel me bega. Še bolj pa Pahor.

Pahorjeva stranka pred SDS ni zmagala z veliko razliko. Prav močni SDS se imajo zahvaliti za zmago, saj so le tako uspeli mobilizirati volivce. Ki so šli volit SD, kot edino alternativo SDSu. Ne zaradi programa in lepega liderja. Šli so volit proti ljudem, ki so predstavljali in delovali v SDSu. Proti njihovi politiki. Proti Janšam, Ruplom in Simonitijem.

Pahor v svoji vsesplošni všečnosti pozablja na volivke in volivce, ki so volili drugačno politiko in druge ljudi.

Rupel ni dobra strateška odločitev. V zadnji številki Mladine obstaja spisek njegovih napak. Dolg spisek. Rupel nima novega in svežega obraza. Njegove pristope že poznamo. Niso rešili odnosov med Slovenijo, Hrvaško, Srbijo, Irakom, Ameriko, ... ampak so v najboljšem ostali na isti ravni kot jih je pustil minister pred njim. (se njegovega imena še kdo spominja!?)

V bran drugačnega mnenja in nekaj tisoč podpisnikov peticije proti Ruplu moram vztrajati pri svojem mnenju. Rupla ne bi smeli več pustiti, da naredi še eno napako in ga potem začeti kritizirati. Že preveč jih je bilo. Predsednik države pa ima jajca, kar je tudi dokazal z jasno izraženim mnenjem. Zato Pahorju ni potrebno braniti teh jajc.

Če kaj, imamo srečo, da smo izbrali dobrega predsednika države!

Jezus Rupel

To ni več hec!
Tip je resno nesmrten.

Kako naj te častimo, Rupel?

Prvi Ejavčevizem

Oni so imeli Busha, mi imamo Erjavca. Da se mu smejimo. Uradno še ni nastopil v svoji funkciji. Ki si je ni želel. Ki jo je moral sprejeti. Ne verjamem, da ve o okolju kaj več kot povprečen državljan.

Je pa na to temo že izjavil svoj prvi erjavčevizem. Erjavec postaja kompatibilen z bodočim predsednikom vlade tudi po retoriki. Ker se bori za vzpostavitev ekološkega dialoga.

Jaz napovedujem kvantumski dialog, ker o kvantni teoriji ne vem ničesar. Zidar Mirko lahko napove C# dialog, ker o programiranju ne ve ničesar. Soseda šivilija pa šoferski dialog, ker ne zna šofirati. Samo da se sliši moderno. In kompatibilno.

Mercator - nacionalni neinteres

Nacionalni interes. Ti dve besedi so gospodje s kravatami zelo radi izgovarjali v času, ko se je govorilo o prvi prodaji Mercatorja. Da je nacionalnega pomena, da ostane največji slovenski trgovec v slovenski lasti. Da je nacionalnega pomena, da največji slovenski trgovec prodaja slovenske artikle slovenskih podjetij. Da je nacionalnega pomena, da največji slovenski trgovec zaposljuje slovenske iskalce zaposlitve in tako nudi socialno varnost družinam zaposlenih Slovencev. Da je v nacionalnem interesu širitev Mercatorja na tuje trge in s tem odpiranje tujih trgov slovenskemu gospodarstvu. Da bo samo slovenski Mercator družbeno odgovorno podjetje.

Medtem smo kupci kupovali v Mercatorju in opazovali njegovo stagniranje ter dohitevanje konkurence. Pod vodstvom mladega ekonomista, ki se je dokazal s s tem, da ne zna voditi niti rokometne zveze, kaj šele enega največjih slovenskih podjetij, se Mercatorja kar na lepem ni več videlo kot nacionalnega igralca. Postal je le as v rokah politike in tajkunov. S trenutno prodajo pa postaja žrtveno tele.

Prav bi bilo, da "nacionalni iteres" razumemo kot nacionalni interes - interes vseh nas. Kot je na primer dostop do zdravstvenih storitev in do kvalitetnega izobraževanja.

Očitno v mali Sloveniji velike besedne zveze dobijo čisto drug pomen. Nacionalni pomen v mali Sloveniji pomeni, da je zadeva nacionalnega pomena za majhno podmnožico nacije. Nacionalni pomen je nacionalni pomen, dokler podmnožica nacije v njem vidi svoj pomen. Ko podmnožica nacije vidi problem kje drugje, se poserje na prejšnji nacionalni interes. Grda beseda, ampak res se poserjejo! Ko jim zmanjka denarja za pokrivanje lastnih kreditov nimajo težav z nasmeškom prodati prej nacionalnega interesa.

Kot posameznik se lahko uprem in protestiram samo tako, da se odpovem slovenskemu pivu in ostalim izdelkom gospoda v kravati. Od danes naprej!

Kriva je nova vlada

Opozicija se hitreje sestavi kot koalicija. Zato je opozicija že sestavljena. Koalicija pa ne. Zato opozicija deluje. Koalicija pa še ne.

Nimamo še nove vlade. Nimamo niti uradnega mandatarja. Ni predsednikov pomembnih teles. In ni ministrov.

V očeh in po besedah nekaterih predstavnikov opozicije, pa je že slutiti, da bodoča vlada (v.d.) dela slabo. Uvaja nove vinjete. Dražje. Da se zaradi nove vlade (v.d.) ustavlja gospodarska rast. Da borze padajo. Še ne konstituirana vlada je že v naprej pokvarjena. In rdeča.


Opozicija bo imela ta mandat lahko delo!

Orglice in rock and roll

Peterle je stavil na svoje orglice in izgubil.
Pahor stavi na rock and roll. Za rokerje je menda značilno tudi, da ne spoštujejo splošnih vrednot. Vsaj po tem lahko Pahorja označimo za rokerja.

Pahor in rock and roll?! Spet bo veliko balad!

McProjekti naše vlade

Da vse ni po njenem okusu je trenutna vlada vedela že od samega začetka. Pred tremi leti so funkcionarji in birokrati ob odpiranju omar naleteli na okostnjake. Trupla prejšnjih vlad. Še danes tu in tam odkrijejo kakšen nov okostnjak.

In kar naenkrat je pred nami četrto leto. Volitve. Najdeni okostnjaki prejšnjih vlad ne bodo zadostovali za zmago. Ne, tako naivni pa volilci že nismo. Bo potrebno nekaj več. Potrebno bo poiskati velike projekte. Odmevne. Najboljše gromozanske in napredne. Drage in vidne. Projekte o katerih bodo pisali novinarji. In ki bodo zaključeni pred naslednjimi volitvami. Trenutna vlada je glede na zadnje napovedi iznašla nov recept, kjer računa na uspešen zaključek projektov, ki sicer trajajo več let v nekaj tednih. Morebiti mesecih.

Veliko uspehov! Ne dvomim, da bodo projekti uspešni.

Janša = Bug (fix it) majica

Demokraciji navkljub naši demokratično izvoljeni organi rajši vidijo, da državljani ne povedo čisto vsega, kar si mislijo in da to prihranijo za anonimne volitve.


Črni Peter je virtualni državljan virtualne blogosfere, zato pove kaj si misli. Ker se Črni Peter tudi razume na računalnike, to pove v računalniku in geekom prijaznem jeziku.

Pristanek na tleh oz. na Pučniku

Vlada se je danes odločila preimenovati Aerodrom Ljubljana v Letališče Jožeta Pučnika. Zabavno. Naključje? Še ena izmed neumnosti nove vlade? Še en šok? Pogledam na koledar in vidim da ni 1. april. Škoda!

Na taisti dan je tudi prvič pristalo Ryanairovo letalo v Sloveniji.

Ja, pa Aljazev stolp bo Urskin stolp,
pa Kongresni trg Jansev trg,
ljubljanska univerza pa naj bo univerza Petra Jambreka.
komentar na strani Drugi dom

Če je verjeti teorijam zarote, potem so piloti Ryanairovega letala zaman iskali letališče z novim imenom ter krožili tako dolgo, da jim je zmanjkalo goriva. Zaradi tega so pristali Letališču Maribor? Zasilno. Očividci pravijo, da Ryanairovi piloti še vedno poizvedujejo, kje bi lahko bilo Letališče Jožeta Pučnika.

Narcisoidni Pahor

"Moram pa hudomušno pripomniti, da me to spominja na možnost, ko se mlad fant odloča med dvema lepima dekletoma, na koncu pa mora s prijatelji na pivo."
Predsednik SD BORUT PAHOR, v Magu, o dilemi med predsedniškim in premierskim položajem. (vir Mladina)

Le omahljiv in neodločen predsednik lahko iz levo usmerjene, socialne stranke naredi omahljivo in vsem všečno stranko brez jasno izraženih levih in socialnih načel. Stranko, ki ne želi konfliktov tudi v primerih ko bi bili konflikti nujni in neizbežni. Levo stranko, ki ne podpira nikograr in podpira vsakogar. Verjetno je takšen, ker ima v vsej svoji in navkljub svoji narcisoidnosti res težko delo; izbrati med dvema predsedniškima položajema. Ni mogoče prehitro? Tako prehitro, da ga bo ohladilo šele mrzlo pivo, oz. tuš?

Levici je uspelo s čakanjem

Postavljen sem pred hudo moralno dilemo. Naj verjamem mami, ki me še vedno rada opomni, da se s čakanjem nikamor ne pride? Ker g. Pahor in njegova stranka dokazujeta nasprotno. Da se z dovolj vztrajnim čakanjem ratingi lahko dvignejo.

Huda moralna dilema postane še hujša moralna dilema, ko se spomnim besed matere - da nobena ne bo kar sama potrkala na moja vrata. Ker g. Pahor in njegova stranka dokazujeta nasprostno. Da se z dovolj vztrajnim čakanjem doseže tudi to, da ti pričnejo trkati na vrata.

Da je na levici res kriza priča prav vzpon najbolj leve stranke. Stranki so se ratingi povečali. Ne zaradi dobrega dela, ne zaradi dobrega programa, ne zaradi spremenjenega logotipa, ne zaradi nove pričeske g. Pahorja. Ratingi so se ji povečali, ker je uspela dovolj dolgo zdržati v statusu quo. Tako dolgo, da se je uspelo vsem drugim prej skregati.

Zato predlagam, da stranka na naslednjem kongresu sprejme samo en člen:"Smo stranka z nadaljšim časom nedelovanja. Nedelovanje ne prinaša težav. Ker ni nobenih težav, se v stranki ne kregamo. Zato obstajamo in eksistiramo dlje od drugih. Kar nam prinaša uspehe. Na dolgi rok."

Neka drugi rade za nas.