Kriza in recesija koristita

Krizo in recesijo - ki se nam bojda resno obeta - so nam zakuhale banke in "nepredvidljiv" trg nepremičnin. Vsaj tako nas prepričujejo lepi obrazi v črnih oblekah. Pa res?

Mar je verjeti, da lahko nekaj konzervativnih ustanov pahne zahodno-svobodni-demokratični svet v krizo? Mar ni prav kriza posledica dejanj in mišljenja zahodne-svobodne-demokratične ekonomije in sistema, ki je temeljil na neskončni rasti in neskončnem potrošništvu?

Ko smo končno dobili vstopnico za sistem, v katerega smo si tako zelo želeli, smo ugotovili, da je gnil. Pravzaprav so drugi ugotovili, da razpada in smrdi, mi pa smo se kot del sistema primorani vključiti v reševanje in čiščenje nesnage. Da je sistem res gnil dokazujejo prav krize. Ne samo finančne, tudi moralne.

Odgovor na boljši sistem ni v vrnitvi na starega, v katerem so se krize kazale kot hiperinflacija, do katere bomo morebiti prišli tudi na poti trenutne krize. Še bolj napačen pa je odgovor, ki se kaže v nakazovanju tisočih milijard evrov za pomoč nesposobnim in na napačnih temeljih delujočih ustanovam.

Najbolj žalostno pri vsem pa je to, da bodo finančno krizo, ki so jo zakuhale finančne institucije in finančniki plačevali ljudje, ki bodo zaradi nje živeli še slabše. Dijaki, študentje, delavci, samostojni podjetniki, upokojenci. Kje pa mislite, da lahko države najdejo tisoč miljard dolarjev? Je prav, da pomagamo velikim - ki so živeli na račun majhnih - na račun majhnih?

Po drugi strani pa je kriza za nekatere pravzaprav zelo dobrodošla. Ker lahko še tako nesposoben direktor ali direktorica za uspeh svojega podjetja krivi - veliko krizo. Ker lahko še tako nesposoben prodajalec ali prodajalka prevali slabe rezultate na veliko krizo. Ker je zaradi velike krize lažje odpuščati. Nižati plače in dohodke. Zmanjševati socialne transferje.

Nisem kriv jaz - kriva je velika kriza! Pa ja!