Najpogostejša beseda, ki jo srečamo ob besedi sosed, je slab. Slab sosed.
Poglejmo na primeru: Hrvaška je slab sosed, ker nam nagaja. Tako vsaj govori naša politika. Hrvaška nam ne da morja. S Hrvaško se ne da pogovarjati. Ne sodelujejo, pa vseeno želijo v EU. V organizacijo skoraj trideseterice različnih sosedov, ki se trenutno še delajo fine, civilizirane in prijazne.
Tudi Slovenija je slab sosed. Varčevalcem je vzela hrvaške prihranke, izkorišča svoj položaj v društvu skoraj tridesetih sosedov. Ne sodeluje, se ne odziva na vabila za sestanke, na povabila za oglede rokometnih tekem...
Slab sosed je dobro orodje politike.
januar 27, 2009
januar 21, 2009
Kako preživeti izgubo službe z milijon evri odpravnine?
Direktor Nove Ljubljanske Banke, prve in največje banke v državni lasti, si bo ob odhodu izplačal 1 milijon evrov nagrade.
Za kaj? Razumel bi, če bi g. Kramar iz kakšne betežne banke uspel v svojem mandatu narediti največjo slovensko banko. S svojim denarjem, svojim ugledom in s svojo pronicljivostjo. Pa ni! Banka pod njegovim vodstvom ni postala vodilna banka "Balkana pa i šire". Banka s katero posluje država je uspešna zaradi države same in ne zaradi gospoda direktorja, ki je sicer za vsako leto vodenja banke že prejemal okoli 200.000€ nagrad. Se imamo g. Kramarju zahvaliti, da se banka v tem času ni preimenovala v kakšno "Alianz Neue Bank, PE Ljubljana"? Dajte no! Banko vodi slovenska politika in ne njen direktor.
Na vso stvar lahko pogledamo tudi primerjalno.
G. Kramer je svoje delo opravil dobro. Profesionalno. Za slabo štirico. Banka je ostala največja slovenska banka. Večjih pretresov v njegovem mandatu ni bilo. Mesečno je dobival plačo med 10.000 in 15.000 evri bruto. Vsako leto je za slabo štirico prejel tudi 200.000 evrov nagrade.
G. Novak je v Industriji usnja Vrhnika svoje delo opravil dobro. Profesionalno. Za slabo štirico. Zaradi njega proizvodnja ni niti enkrat zamujala, delo je opravljal kvalitetnejše od sodelavcev. Mesečno je dobival med 800 in 1000 evri bruto plače. Nadrejeni ga je enkrat letno nagradil z 200 evri bruto za njegovo dobro delo.
G. Kramer zapušča delovno mesto in njegova odpravnina znaša 1.000.000 evrov. G. Novak je zaradi stečaja podjetja na cesti. Njegova odpravnina znaša 3 mesečne plače. Okoli 3000 evrov.
Oba sta v podjetju delala 5 let. G. Kramar je v tem času prejel 2.600.000 evrov. G. Novak pa 64.000 evrov. 40 krat manj od g. Kramarja. Naj ponovim - oba sta svoje delo opravljala kakovostno in strokovno!
Zardevanje ob takšnih številkah ni več v modi. To so dokazali že gospodje Jankovići, Šroti in Bavčarji. Tudi g. Kramar ne bo zardel. Ker je prepričan, da je najboljši menedžer, najboljši vodja. In tako upravičen do pretirane nagrade.
Predsednik vlade znova dokazuje, da je mojster stvari, ki se lepo slišijo in vidijo, manj pa človek dejanj. Je v Sloveniji mogoče navzgor omejiti plače? Določiti maksimalno razmerje med plačami znotraj podjetja in znotraj države? Kakor kaže, se bo g. Pahor rajši ukvarjal z razmišljanjem o varčevanju pri kavicah, papirju in svinčnikih.
Super imamo. Đabest.
Za kaj? Razumel bi, če bi g. Kramar iz kakšne betežne banke uspel v svojem mandatu narediti največjo slovensko banko. S svojim denarjem, svojim ugledom in s svojo pronicljivostjo. Pa ni! Banka pod njegovim vodstvom ni postala vodilna banka "Balkana pa i šire". Banka s katero posluje država je uspešna zaradi države same in ne zaradi gospoda direktorja, ki je sicer za vsako leto vodenja banke že prejemal okoli 200.000€ nagrad. Se imamo g. Kramarju zahvaliti, da se banka v tem času ni preimenovala v kakšno "Alianz Neue Bank, PE Ljubljana"? Dajte no! Banko vodi slovenska politika in ne njen direktor.
Na vso stvar lahko pogledamo tudi primerjalno.
G. Kramer je svoje delo opravil dobro. Profesionalno. Za slabo štirico. Banka je ostala največja slovenska banka. Večjih pretresov v njegovem mandatu ni bilo. Mesečno je dobival plačo med 10.000 in 15.000 evri bruto. Vsako leto je za slabo štirico prejel tudi 200.000 evrov nagrade.
G. Novak je v Industriji usnja Vrhnika svoje delo opravil dobro. Profesionalno. Za slabo štirico. Zaradi njega proizvodnja ni niti enkrat zamujala, delo je opravljal kvalitetnejše od sodelavcev. Mesečno je dobival med 800 in 1000 evri bruto plače. Nadrejeni ga je enkrat letno nagradil z 200 evri bruto za njegovo dobro delo.
G. Kramer zapušča delovno mesto in njegova odpravnina znaša 1.000.000 evrov. G. Novak je zaradi stečaja podjetja na cesti. Njegova odpravnina znaša 3 mesečne plače. Okoli 3000 evrov.
Oba sta v podjetju delala 5 let. G. Kramar je v tem času prejel 2.600.000 evrov. G. Novak pa 64.000 evrov. 40 krat manj od g. Kramarja. Naj ponovim - oba sta svoje delo opravljala kakovostno in strokovno!
Zardevanje ob takšnih številkah ni več v modi. To so dokazali že gospodje Jankovići, Šroti in Bavčarji. Tudi g. Kramar ne bo zardel. Ker je prepričan, da je najboljši menedžer, najboljši vodja. In tako upravičen do pretirane nagrade.
Predsednik vlade znova dokazuje, da je mojster stvari, ki se lepo slišijo in vidijo, manj pa človek dejanj. Je v Sloveniji mogoče navzgor omejiti plače? Določiti maksimalno razmerje med plačami znotraj podjetja in znotraj države? Kakor kaže, se bo g. Pahor rajši ukvarjal z razmišljanjem o varčevanju pri kavicah, papirju in svinčnikih.
Super imamo. Đabest.
januar 02, 2009
Prelomljena novoletna zaobljuba
Danes je drugi dan novega leta. Dva dni je minilo, ko sem se sam pri sebi najprej boril s vprašanjem, ali naj sploh sklenem kakšno novoletno zaobljubo. Večina njih je v preteklih letih izjemno hitro postala prelomljena novoletna zaobljuba.
Tri sem navsezadnje sprejel. Dve sta še aktualni.
Prelomljena je obljuba, da bom skušal ravnati drugače, kot čutim. Četudi vem, da ni prav. Jebiga. Ne gre!
Tri sem navsezadnje sprejel. Dve sta še aktualni.
Prelomljena je obljuba, da bom skušal ravnati drugače, kot čutim. Četudi vem, da ni prav. Jebiga. Ne gre!
Naročite se na:
Objave (Atom)