V Sudanu je Izvleči iz žepa fotoaparat skoraj nevarnejše, kot če bi izvlekel pištolo
vir: Mladina
Sicer so mi dobronamerni ljudje kazali, naj ga skrijem, ampak jih nisem jemal tako zelo resno.
Album na je dosegljiv tukaj.
april 23, 2009
Nezavedno pogumen
Sicer so mi dobronamerni ljudje kazali, naj ga skrijem, ampak jih nisem jemal tako zelo resno.
april 21, 2009
RTV Slovenija končno dela na programu!
Vodstvo RTV SLO je zaradi recesije in gospodarske krize pripravilo program varčevalnih ukrepov.
vir: rtvslo.si
Enajst evrov mesečno (11 €) je preveč za kvaliteto programa, ki ga nudi nacionalka. S tem denarjem ne plačujemo kvalitete, ampak nesposobneže, ki želijo iz nacionalne televizije z denarjem nacije narediti poceni klon komercialne televizije. Precej očitno je, da priprava kvalitetnega programa ni primarni cilj nacionalke. Vodstvo se tako rajši ukvarja s pripravo programa varčevalnih ukrepov. Da bo vse skupaj še slabše. Še bolj poceni.
april 15, 2009
Država je pripravljena na najhujše
Se še spominjate, kako so si posamezniki, pred vstopom v novo tisočletje, doma pripravljali zaloge vode in hrane? Bolj kot se je bližal milenium, več je bilo ekstremistov, paničarjev ter napihovalcev vsega slabega. Pojavljati so se začeli v udarnih terminih. Iz ekranov so svarili pred koncem sveta. Pred armagedonom. In potem so kazali svoje zaloge vode in hrane, ter nam flegmatikom poslali jasno sporočilo:"Pripravili smo se in umrli bomo skupaj z vami. Ampak bomo siti in ne bomo žejni." Tudi tako se jih je dalo razumeti.
Danes, ko mediji govorijo o krizi, ni zelo drugače. Vendar ektremisti, paničarji in napihovalci vsega slabega niso navadni čudaki, ampak politiki. Pravijo, da so se pripravili na najhujše. Da ne bomo umrli lačni in žejni, ker so poskrbeli za dovolj skritih zalog. Da naj ne skrbimo!
Država je pripravljena na najhujše!
Pojma nimate, kako zelo sem sedaj pomirjen.
(vir: rtvslo.si)
Danes, ko mediji govorijo o krizi, ni zelo drugače. Vendar ektremisti, paničarji in napihovalci vsega slabega niso navadni čudaki, ampak politiki. Pravijo, da so se pripravili na najhujše. Da ne bomo umrli lačni in žejni, ker so poskrbeli za dovolj skritih zalog. Da naj ne skrbimo!
Država je pripravljena na najhujše!
Pojma nimate, kako zelo sem sedaj pomirjen.
april 11, 2009
Recept za zarečeni kruh
Oba komentarja na moj blog sta kritična. Sicer se z njima ne bi pretirano obremenjeval, ampak ker predstavljata celotno moje bralstvo, sem dolžan nekaj ukreniti. Kritike letijo predvsem na vsebino, v kateri naj bi samo tarnal nad Pahorjem in pahorčki. Nadalje bralstvo pogreša slike, seks in goloto. V skrajni sili bi se nekako zadovoljili tudi s športom ali smešnimi posnetki iz YouTuba.
Kaj mi je storiti? S spreminjanjem sheme in teme bloga tvegam, da bi iz njega nastala nova RTV Slovenija. Saj veste. Dajmo spremeniti vse, tudi tisto dobro, da bomo izgledali kot poceni kopija komercialne televizije. Ne bom tvegal. Kaj pa če bi pisal o nečem, kar ljudi zanima? Torej o trpljenju in hujšanju, v času brez inspiracije pa vsaj o revolucionarnih kremah, tabletkah ter mazilih? Tudi za to nisem pravi naslov. Ker ne trpim. Ker ne hujšam. Ker sem očitno na stopnji andertalca, saj mi ena nerevolucionarna krema zadostuje. Tudi osebnega življenja nimam tako zanimivega, da bi lahko vsak dan napisal stavek, ki bi obe bralki zanimal. (Kar je tudi razlog, da sem prenehal uporabljati Twitter).
Ne, bloga ne bom spreminjal, bom pa naredil kompromis in danes pripravil bolj sproščeno objavo. Pisal bom o hrani. Napisal bom 1. recept samskega moškega:
Moj hladilnik je hladilnik samskega moškega. Spodaj so pločevinke piva, ki obkrožajo whiskey ter dve steklenici vina za fine in prijetne večere. Zgoraj je hrana. Ostanki dobre hrane, ki se prodaja v količinah prevelikih za eno osebo ter ostala hrana, ki tekne samo v redkih trenutkih in katera hiti proti skrajnemu roku uporabe. Recept je kot napisan za te praznike, ker je mogoče uporabiti nekatere glavne sestavine praznikov, ki jih je nemogoče pojesti v skuhanih količinah. Govorim o šunkah in pirhih.
Zarečeni kruh je primeren za zajtrke, kosila in večerje, najbolj pa paše na izletih. Je odličen surogat klasičnim sendvičem. Ob zarečenem kruhu priporočam pijačo po vašem okusu.
Poglejmo si sestavine, ki sem jih nabral preden sem začel pacati:
1 kg moke
Nisem kompliciral. Vzel sem tisto, ki sem jo imel doma. Splošnonamensko. Tip 400, če številka komurkoli karkoli pove.
0.6 litra mlačne vode
Nisem kompliciral. Odprl sem pipo, jo zarotiral nekje na polovico med hladno in toplo vodo, ter natočil v litersko posodo in jo napolnil malce čez polovico. Moj občutek je, da je bila voda prej topla kot mlačna. Vodo sem seveda vmes polil po pultu, ampak hujše škode pri tem kuhinja, kuhar ali kruh niso utrpeli.
Kvas
Problem. V kuhinji samskega moškega, kvasa ni. Za kaj bi ga pa potreboval? Sem skočil do bližnje trgovine in ga kupiti. Digo kvasac (prah). Tri vrečke bodo zadostovale.
Mesni ostanki
Nisem kompliciral. Pogledal sem v hladilnik in ven potegnil mesne artikle. Šunko, kranjske klobase, suhe klobase, pršut. Tokrat sem izbral pršut. Nekaj malega ga je še ostalo in tega sem narezal na kar najtanjše rezine. Potem sem te rezine razrezal v pravokotnike velike približno 2 centimetra po vsaki stranici. (Tudi kvadrat je pravokotnik).
Sirni ostanki
Nisem kompliciral. Pobral sem vse sire, ki sem jih imel v hladilniku. Gauda, nekaj malega parmezana ter gorgonzole. Gaudo sem naribal z ribežem, parmezan in gorgonzolo pa narezal na tanke rezine pravokotne oblike velikosti okoli 1 centimeter. Bi rekel, da je sira bilo za okoli pol kile.
Pirhi
Nisem kompliciral. Na tem mestu se imam zahvaliti mami in očetu, da sta poskrbela za letošnje pirhe in mi jih prinesla, ko sta prišla na kavo. Super! Ker se zarečenega kruha veliko poje, sem iz hladilnika pobral še ostale jajčke in jih skuhal do trdega. Vsega skupaj sem jih zabeležil osem. Tudi kuhale so se okoli osem minut v vreli vodi. Ne pozabite jih olupiti!
Bazilika
Je lahko problem. Če želite svežo baziliko, bo potrebno do bližnje trgovine, kakor sem naredil jaz. V Lidlu prodajajo nasajeno baziliko v lončkih. Verjetno bi šlo tudi s posušeno. Jaz sem kupil lonček, utrgal za dve pesti zelene dišavnice, preostalo pa posadil na balkonu. Res diši!
Paradižnik
Nisem kompliciral. V hladilniku sem imel tisti drobni paradižnik, ki še edini ima okus po paradajzu, ki sem ga kot mulec jedel na vrtu stare mame. Narezal sem ga na tanke kolobarje. Okoli deset sem jih porabil.
Olive
Nisem kompliciral. Nor sem na olive in se jih vedno trudim uporabiti. Najrajši imam tiste s koščicami. Tokrat sem jih 'auslezval'. Obrezal. Izkoščičil. Kaj pa vem, bilo jih je okoli 20. Takšnih manjših - Merkatorjevih.
Ostale nujnosti
Potreboval sem še nekaj moke za posipanje. Olje. Jaz uporabljam olivnega. Ker sem nor na olive... Aja, to sem že omenil! Sol in poper. Slakdor.
Zarečen kruh je v prvi vrsti kruh. Kruh pa je narejen iz testa, ki sem ga dela iz moke. V plastično posodo (ni nujno) sem usul moko. 1 kg. Ker je moka v posodi zavzela več kot polovico razpoložljive prostornine, sem jo iz previdnosti presul v večjo. In tudi po tem sem imel ob gnetenju pol kuhinje posvinjane. V moko sem naredil luknjo. V bistvu sem izkopal jamo, ampak govoriti o jamah v teh časih ni ravno popularno in higiensko. Vseeno je bila kar globoka, ker je morala zdržati vso vodo. V luknjo sem vlil polovico vode in dodal tri vrečke kvasa, dve žlici (veliki) slakdorja ter slabi 2 žlici (veliki) soli.
Začne se delo, v katerega se splača vložiti nekaj domišljije. Testo sem delal tako, da sem ga mesil, tresel, gnetel, obračal, po njem udarjal. Masa je postajala podobna testu. Takrat sem vlil še preostanek vode. Zopet sem mesil, tresel, gnetel, obračal in po testu tudi večkrat udaril. Predigra je trajala slabih 8 minut. Nato sem testo pokril s serveto in ga dal počivat na toplo mesto. Pokriti ga je potrebno, ker bojda ni dobro da se prehladi. Po dobre pol je testo naraslo. Opazno tudi na oko.
Zabavni del se je pričel, ko sem na pult potresel moko. Približno 1 meter v dolžino in 30 cm v širino. Moka je preprečevala, da bi se testo prijemalo, medtem ko sem ga raztegoval in valjal v trak, dolg približno en meter in širok dobrih 25 centimetrov. Pred raztegovanjem se splača roke in morebitne pripomočke za valjanje oprhati z moko. Večino dela sem opravil z rokami, na koncu pa testo vseeno povaljal, da je izgledalo lepše. Ker valjarja nimam, sem si pomagal s steklenico rdečega vina. Verjamem, da bi bil rezultat isti, četudi bi uporabil steklenico belega.
Po sredini testa sem razvrstil jajčka, jih obdal s pršutom, paradižnikom, olivami in baziliko, čez vse skupaj pa potresel nariban sir. Za lepšo sliko in boljši okus sem nadev pokapljal z olivnim oljem, posolil in rahlo poporal. Izgleda fantastično, a ne?
Finale je izgledalo tako, da sem testo ovil okoli nadeva, ter ga spravil v rahlo naoljen pekač. Po testu sem posul še malo moke in vse skupaj dal v pečico. 180 stopinj, dobre pol ure. Oziroma, dokler testo ni dobilo lepe zlate barve. Čas peke sem izkoristil, da sem počistil vso svinjarijo v kuhinji. Je ni bilo malo!
Še zadnji nasvet: Zarečen kruh je dober, dokler je vroč. Po tem je samo še kruh.
Dober tek!
Kaj mi je storiti? S spreminjanjem sheme in teme bloga tvegam, da bi iz njega nastala nova RTV Slovenija. Saj veste. Dajmo spremeniti vse, tudi tisto dobro, da bomo izgledali kot poceni kopija komercialne televizije. Ne bom tvegal. Kaj pa če bi pisal o nečem, kar ljudi zanima? Torej o trpljenju in hujšanju, v času brez inspiracije pa vsaj o revolucionarnih kremah, tabletkah ter mazilih? Tudi za to nisem pravi naslov. Ker ne trpim. Ker ne hujšam. Ker sem očitno na stopnji andertalca, saj mi ena nerevolucionarna krema zadostuje. Tudi osebnega življenja nimam tako zanimivega, da bi lahko vsak dan napisal stavek, ki bi obe bralki zanimal. (Kar je tudi razlog, da sem prenehal uporabljati Twitter).
Ne, bloga ne bom spreminjal, bom pa naredil kompromis in danes pripravil bolj sproščeno objavo. Pisal bom o hrani. Napisal bom 1. recept samskega moškega:
Zarečeni kruh
(recept)
Moj hladilnik je hladilnik samskega moškega. Spodaj so pločevinke piva, ki obkrožajo whiskey ter dve steklenici vina za fine in prijetne večere. Zgoraj je hrana. Ostanki dobre hrane, ki se prodaja v količinah prevelikih za eno osebo ter ostala hrana, ki tekne samo v redkih trenutkih in katera hiti proti skrajnemu roku uporabe. Recept je kot napisan za te praznike, ker je mogoče uporabiti nekatere glavne sestavine praznikov, ki jih je nemogoče pojesti v skuhanih količinah. Govorim o šunkah in pirhih.
Zarečeni kruh je primeren za zajtrke, kosila in večerje, najbolj pa paše na izletih. Je odličen surogat klasičnim sendvičem. Ob zarečenem kruhu priporočam pijačo po vašem okusu.
Poglejmo si sestavine, ki sem jih nabral preden sem začel pacati:
1 kg moke
Nisem kompliciral. Vzel sem tisto, ki sem jo imel doma. Splošnonamensko. Tip 400, če številka komurkoli karkoli pove.
0.6 litra mlačne vode
Nisem kompliciral. Odprl sem pipo, jo zarotiral nekje na polovico med hladno in toplo vodo, ter natočil v litersko posodo in jo napolnil malce čez polovico. Moj občutek je, da je bila voda prej topla kot mlačna. Vodo sem seveda vmes polil po pultu, ampak hujše škode pri tem kuhinja, kuhar ali kruh niso utrpeli.
Kvas
Problem. V kuhinji samskega moškega, kvasa ni. Za kaj bi ga pa potreboval? Sem skočil do bližnje trgovine in ga kupiti. Digo kvasac (prah). Tri vrečke bodo zadostovale.
Mesni ostanki
Nisem kompliciral. Pogledal sem v hladilnik in ven potegnil mesne artikle. Šunko, kranjske klobase, suhe klobase, pršut. Tokrat sem izbral pršut. Nekaj malega ga je še ostalo in tega sem narezal na kar najtanjše rezine. Potem sem te rezine razrezal v pravokotnike velike približno 2 centimetra po vsaki stranici. (Tudi kvadrat je pravokotnik).
Sirni ostanki
Nisem kompliciral. Pobral sem vse sire, ki sem jih imel v hladilniku. Gauda, nekaj malega parmezana ter gorgonzole. Gaudo sem naribal z ribežem, parmezan in gorgonzolo pa narezal na tanke rezine pravokotne oblike velikosti okoli 1 centimeter. Bi rekel, da je sira bilo za okoli pol kile.
Pirhi
Nisem kompliciral. Na tem mestu se imam zahvaliti mami in očetu, da sta poskrbela za letošnje pirhe in mi jih prinesla, ko sta prišla na kavo. Super! Ker se zarečenega kruha veliko poje, sem iz hladilnika pobral še ostale jajčke in jih skuhal do trdega. Vsega skupaj sem jih zabeležil osem. Tudi kuhale so se okoli osem minut v vreli vodi. Ne pozabite jih olupiti!
Bazilika
Je lahko problem. Če želite svežo baziliko, bo potrebno do bližnje trgovine, kakor sem naredil jaz. V Lidlu prodajajo nasajeno baziliko v lončkih. Verjetno bi šlo tudi s posušeno. Jaz sem kupil lonček, utrgal za dve pesti zelene dišavnice, preostalo pa posadil na balkonu. Res diši!
Paradižnik
Nisem kompliciral. V hladilniku sem imel tisti drobni paradižnik, ki še edini ima okus po paradajzu, ki sem ga kot mulec jedel na vrtu stare mame. Narezal sem ga na tanke kolobarje. Okoli deset sem jih porabil.
Olive
Nisem kompliciral. Nor sem na olive in se jih vedno trudim uporabiti. Najrajši imam tiste s koščicami. Tokrat sem jih 'auslezval'. Obrezal. Izkoščičil. Kaj pa vem, bilo jih je okoli 20. Takšnih manjših - Merkatorjevih.
Ostale nujnosti
Potreboval sem še nekaj moke za posipanje. Olje. Jaz uporabljam olivnega. Ker sem nor na olive... Aja, to sem že omenil! Sol in poper. Slakdor.
Zarečen kruh je v prvi vrsti kruh. Kruh pa je narejen iz testa, ki sem ga dela iz moke. V plastično posodo (ni nujno) sem usul moko. 1 kg. Ker je moka v posodi zavzela več kot polovico razpoložljive prostornine, sem jo iz previdnosti presul v večjo. In tudi po tem sem imel ob gnetenju pol kuhinje posvinjane. V moko sem naredil luknjo. V bistvu sem izkopal jamo, ampak govoriti o jamah v teh časih ni ravno popularno in higiensko. Vseeno je bila kar globoka, ker je morala zdržati vso vodo. V luknjo sem vlil polovico vode in dodal tri vrečke kvasa, dve žlici (veliki) slakdorja ter slabi 2 žlici (veliki) soli.
Začne se delo, v katerega se splača vložiti nekaj domišljije. Testo sem delal tako, da sem ga mesil, tresel, gnetel, obračal, po njem udarjal. Masa je postajala podobna testu. Takrat sem vlil še preostanek vode. Zopet sem mesil, tresel, gnetel, obračal in po testu tudi večkrat udaril. Predigra je trajala slabih 8 minut. Nato sem testo pokril s serveto in ga dal počivat na toplo mesto. Pokriti ga je potrebno, ker bojda ni dobro da se prehladi. Po dobre pol je testo naraslo. Opazno tudi na oko.
Zabavni del se je pričel, ko sem na pult potresel moko. Približno 1 meter v dolžino in 30 cm v širino. Moka je preprečevala, da bi se testo prijemalo, medtem ko sem ga raztegoval in valjal v trak, dolg približno en meter in širok dobrih 25 centimetrov. Pred raztegovanjem se splača roke in morebitne pripomočke za valjanje oprhati z moko. Večino dela sem opravil z rokami, na koncu pa testo vseeno povaljal, da je izgledalo lepše. Ker valjarja nimam, sem si pomagal s steklenico rdečega vina. Verjamem, da bi bil rezultat isti, četudi bi uporabil steklenico belega.
Po sredini testa sem razvrstil jajčka, jih obdal s pršutom, paradižnikom, olivami in baziliko, čez vse skupaj pa potresel nariban sir. Za lepšo sliko in boljši okus sem nadev pokapljal z olivnim oljem, posolil in rahlo poporal. Izgleda fantastično, a ne?
Finale je izgledalo tako, da sem testo ovil okoli nadeva, ter ga spravil v rahlo naoljen pekač. Po testu sem posul še malo moke in vse skupaj dal v pečico. 180 stopinj, dobre pol ure. Oziroma, dokler testo ni dobilo lepe zlate barve. Čas peke sem izkoristil, da sem počistil vso svinjarijo v kuhinji. Je ni bilo malo!
Še zadnji nasvet: Zarečen kruh je dober, dokler je vroč. Po tem je samo še kruh.
Dober tek!
april 04, 2009
Državljanski dohodek
V zadnjih izdajah Mladine se pojavljajo članki, ki govorijo o državljanskem dohodku. Mesečnem znesku, ki bi ga dobivali prav vsi državljani, ne glede na status. Zadostoval naj bi za pokrivanje minimalnih žvljenskih stroškov. Izven meja naše domovine ideja ni nova in je poimenovana kot univerzalni temeljni dohodek - UTD.
UTD je znesek, ki naj bi brez preverjanja in omejitev pripadal vsakemu državljanu. Revnemu in bogatemu. Lahko ga razumemo kot nov koncept vzpostavitve nivoja socializma v trenutnem kapitalističnem svetu. Za svet, ki se pravkar sesuva in kateri predpostavlja izključno osebno odgovornost za osebno blaginjo, je trenutno nesprejemljiv. Ampak, ali svet ne išče nove poti, potem ko je za tržno usmerjeni kapitalizem očitno, da ne deluje?
Za tržno usmerjen kapitalizmem so socialni transferji nevzdržni. Ne vzpodbujajo podjetnosti in odgovornosti, ljudi pa spreminjajo v trajno vzdrževane osebe. Takšnega mnenja so (bili) novoekonomisti, ki jih je iz dneva v dan manj. Zato so za preverjanje ustreznosti posameznika ustvarili komisije, zavode in sklade, ki (so) igrajo vlogo sodnika ter se trudijo razdeliti čim manj pomoči. Novoekonomisti so (bili) mnenja, da pomoč posamezniku ubija njegovo željo po delu in prispevanju skupnosti. Kar je pri določenem segmentu ljudi celo res, vendar lenobe in nezainteresiranosti za ustvarjanje ne gre pospološevati čez celotno delovno sposobno populacijo.
Družba se je spremenila in danes je čedalje manj tipičnih delovnih mest. Trg se spreminja, z njim podjetja in z njim način zaposlitve. Še danes zaposlen posameznik lahko jutri ostane brez službe. Brez rednega dohodka. Strah pred izgubo delovnega mesta je velik. Strah pa še nikoli ni imel dobrih posledic na produktivnost in inovativnost, ki bi jo v teh časih potrebovali.
Si lahko predstavljate državo, ki vam bo zagotovila toliko denarja, da boste lahko preživeli mesec? Sicer revno in s stiskanjem. Od svojega 16 leta pa do penzije. Z uvedbo UTD bi postale mnoge druge oblike socialne pomoči nepotrebne. UTD daje v izhodišču dobre možnosti vsakemu posamezniku družbe. Za UTD ne bo potrebno pisati prošenj in dokazovati upravičenosti, kar bo velikanska prednost za funkcionalno nepismene ali za osebe, ki niso seznanjeni s svojimi pravicami. UTD bo zmanjšal stigmatizacijo najbolj ogroženih. Z vpeljavo UTD bi lahko Slovenija namesto besedičenja o sproščenosti, dejansko takšna tudi postala.
Ob predpostavki brezplačnega zdravstva in oskrbe ljudi v starosti, bi lahko UTD nadomestil tudi trenutne pokojnine.
Je lahko UTD alternativa, o kateri bi lahko razmislila naša vlada?
UTD je znesek, ki naj bi brez preverjanja in omejitev pripadal vsakemu državljanu. Revnemu in bogatemu. Lahko ga razumemo kot nov koncept vzpostavitve nivoja socializma v trenutnem kapitalističnem svetu. Za svet, ki se pravkar sesuva in kateri predpostavlja izključno osebno odgovornost za osebno blaginjo, je trenutno nesprejemljiv. Ampak, ali svet ne išče nove poti, potem ko je za tržno usmerjeni kapitalizem očitno, da ne deluje?
Za tržno usmerjen kapitalizmem so socialni transferji nevzdržni. Ne vzpodbujajo podjetnosti in odgovornosti, ljudi pa spreminjajo v trajno vzdrževane osebe. Takšnega mnenja so (bili) novoekonomisti, ki jih je iz dneva v dan manj. Zato so za preverjanje ustreznosti posameznika ustvarili komisije, zavode in sklade, ki (so) igrajo vlogo sodnika ter se trudijo razdeliti čim manj pomoči. Novoekonomisti so (bili) mnenja, da pomoč posamezniku ubija njegovo željo po delu in prispevanju skupnosti. Kar je pri določenem segmentu ljudi celo res, vendar lenobe in nezainteresiranosti za ustvarjanje ne gre pospološevati čez celotno delovno sposobno populacijo.
Družba se je spremenila in danes je čedalje manj tipičnih delovnih mest. Trg se spreminja, z njim podjetja in z njim način zaposlitve. Še danes zaposlen posameznik lahko jutri ostane brez službe. Brez rednega dohodka. Strah pred izgubo delovnega mesta je velik. Strah pa še nikoli ni imel dobrih posledic na produktivnost in inovativnost, ki bi jo v teh časih potrebovali.
Si lahko predstavljate državo, ki vam bo zagotovila toliko denarja, da boste lahko preživeli mesec? Sicer revno in s stiskanjem. Od svojega 16 leta pa do penzije. Z uvedbo UTD bi postale mnoge druge oblike socialne pomoči nepotrebne. UTD daje v izhodišču dobre možnosti vsakemu posamezniku družbe. Za UTD ne bo potrebno pisati prošenj in dokazovati upravičenosti, kar bo velikanska prednost za funkcionalno nepismene ali za osebe, ki niso seznanjeni s svojimi pravicami. UTD bo zmanjšal stigmatizacijo najbolj ogroženih. Z vpeljavo UTD bi lahko Slovenija namesto besedičenja o sproščenosti, dejansko takšna tudi postala.
Ob predpostavki brezplačnega zdravstva in oskrbe ljudi v starosti, bi lahko UTD nadomestil tudi trenutne pokojnine.
Je lahko UTD alternativa, o kateri bi lahko razmislila naša vlada?
Naročite se na:
Objave (Atom)