Ne ljubi se mi pisati.
Čeprav imam postavljen realen cilj, da vsak teden napišem vsaj eno objavo ne dosegam norme. Ker sem za pisanje premalo plačan. Premalo sem cenjen. Bloger je v primerjavi z novinarji, ki pišejo za papir, manjvredni novinar. Šund novinar.
Ugotovil sem, da se spopadam s podobnimi težavami, kot naši sodniki. Imajo postavljene realne cilje, ki jih ne dosegajo. Pravijo, da so premalo plačani za nedoseganje realno zastavljenih ciljev. Pravijo, da so v primerjavi z drugimi vejami oblasti premalo cenjeni. Manjvredni. Šund uradniki, takorekoč.
In stavkajo že pol leta. Stavkajo že tako dolgo, da nihče več ne govori o stavki. Po moje so se navadili na tempo in jim počasi že paše.
Torej stavkam. Kar se vas verjetno dotakne enako nič, kot stavka sodnikov za katero ne veste. Pa se dogaja. Sedaj!
Ni komentarjev:
Objavite komentar