Demokratične zamenjave

V zraku visi mnenje, da je demokracija ter z njo povezan kapitalizem najboljša svetovna ureditev. Da je globalizacija nujna in dobra, ker svet postaja vse manjši. Da je najboljši sistem tisti, ki načeloma nudi vse možnosti vsem. Kapitalizem kot dokončna svetovna ureditev. Kako zelo ameriško-evropska misel je to postane jasno vskomur, ki gre tudi zaradi turizma izven ameriško-evropskega prostora. Vendar tu živimo, tukaj beremo tukajšnje časopise, gledamo tukajšnje oddaje in se pogovarjamo s tukajšnjimi ljudmi.

V zraku visi tudi mnenje, da je socialna misel le ostanek socialistično komunistične retorike. Da je sistem socialnih pomoči namenjen izključno subvencioniranju lenobe. Da si delavec za tekočim trakom, ki trdo dela 8 ur zasluži 10x manjšo plačo od nekoga, ki trdo dela v pisarni 8 ur. Kako zelo sodobna je ta misel postane jasno vsakomur, ki se je o plačnih razmerjih v polpretekli zgodovini pogovoril s svojimi starši ali stari starši. Ampak dejstvo je, da živimo tukaj in sedaj. V državi, kjer veljajo najnovejši zakoni in pravila.

Vsekakor se je v kratkem času veliko spremenilo. Za nekatere seveda precej na bolje. Velika večina, pa si zastavlja čudna vprašanja, ki so bila našim staršem težko razumljiva: ali si lahko privoščim organizacijo piknika za meni najljubše ljudi? Bo letos naša družina šla na morje? Naj grem v Lidl po kruh po 19.00 uri, ko bo kruh cenejši? Ali si lahko privoščim skok v Portorož na kavico?

Četudi na zgornja vprašanja še vedno odgovarjate pozitivno, pa si vsaj priznajte, da si takšno vprašanje kdaj pa kdaj vsaj zastavite?

V zraku velja misel, da nam demokracija ponuja možnost neskončne izbire. Na žalost pa za vse več ljudi izbira ni tako neskončna in se konča pri najbolj preprostem vprašanju. Ali si izbiro lahko privoščim?